Promet - Električni avti uničujejo ceste? Resnični krivec je precej večji - Avtomanija

Električni avti uničujejo ceste? Resnični krivec je precej večji

Promet
26.08.2026 11:05

Električni avti in vse večji SUV-ji so zaradi svoje mase pogosto na zatožni klopi zaradi hitrejše obrabe cest. Dodatni kilogrami res niso nedolžni, vendar osebni avti še zdaleč niso glavni povzročitelj poškodb vozišča.

Artur Švarc

Avti postajajo vse večji in težji. K temu je pripomogla priljubljenost križancev in SUV-jev, še bolj očitna pa je dodatna masa pri električnih avtih, kjer zaradi velikih baterij že več kot dve toni mase niso nič nenavadnega. Povsem logično se zato zastavlja vprašanje, ali težji vozni park pomeni tudi krajšo življenjsko dobo cest. Odgovor je pritrdilen, vendar je vpliv osebnih avtov precej manjši, kot bi lahko sklepali samo iz njihove mase. Ceste so projektirane tako, da v svoji življenjski dobi prenesejo določeno količino prometnih obremenitev, zato vsak dodaten kilogram načeloma povečuje njihovo obrabo. Pri tem pa je bistveno predvsem, koliko mase pritiska na posamezno os.

Profesor gradbeništva Ali Rahman z univerze v Leedsu opozarja na tako imenovano pravilo četrte potence. Obraba vozišča namreč ne narašča sorazmerno z osno obremenitvijo. Če se ta podvoji, je lahko vpliv na obrabo ceste približno 16-krat večji.

Tu postane razlika med osebnim avtom in težkim tovornjakom ogromna. Nekaj sto dodatnih kilogramov baterije električnega avta sicer pomeni nekoliko večjo obremenitev, toda tovornjaki zaradi bistveno večjih osnih obremenitev igrajo v povsem drugi ligi. Po Rahmanovih besedah lahko en sam težak tovornjak cesto obrabi toliko kot več tisoč osebnih avtov, ne glede na to, ali jih poganja elektrika ali motor z notranjim zgorevanjem.

Toda tudi težki tovornjaki niso edini razlog za luknje in razpoke. Zelo pomemben dejavnik je vreme, predvsem pogosto prehajanje temperature skozi ledišče. Voda skozi drobne razpoke prodre v vozišče, ob padcu temperature zmrzne in se razširi. Ko se temperatura spet dvigne, se led stali, voda pa lahko prodre še globlje. Če se zmrzovanje in taljenje pozimi večkrat ponovita, se poškodbe hitro širijo in iz majhnih razpok sčasoma nastanejo udarne jame.

Prav zato so lahko zime s pogostimi temperaturami okoli ničle za ceste bolj uničujoče od samega povečevanja mase osebnih avtov. Električni avti torej zaradi dodatne teže nekoliko povečujejo obrabo vozišča, vendar so v primerjavi s težkim tovornim prometom in predvsem kombinacijo vode, mraza ter ponavljajočega zmrzovanja precej manjši del problema.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
BP_11.0726.08.2026 11:41
Prvi pogoj je, da je cesta dejansko pravilno projektirana. Pri nas v Slo se predvsem na občinskih cestah hitro pokaže, da je cesta zgolj in le del predvolilne kampanje: pretenek asfalt, premalo utrjena podlaga, napačno odvodnjavanje, ki spodkopuje bankine, pokanje asfalta okoli kanalskih pokrovov in pogrezanje le-teh, polaganje finega sloja spomladi na dobro nasoljen grobi sloj (sol veže vlago)... Nisem glih polno navdušen nad EV-ji, pa mi vseeno na kraj pameti ne pride, da bi EV-je krivil za slabo stanje cest.
Makaronarr26.08.2026 12:19
Zgleda imajo Avstrijci nek cuden asfalt proti nasim cestam, ker tam ni zaznati taksnih problemov. Pa tudi ko sanirajo ceste, to ne traja vec kot 3 dni. Sfrezajo star asfalt-drug dan ze potegnejo cez novo plast in tretji dan narisejo crte. Pri nas nimas kaj frezati, saj so sloji pretanki in ceste veliko preozke...bankine se lomijo kot albertovi keksi, ko tezek tovornjak zapelje na rob ceste.
rovokopac26.08.2026 12:23
Pa če cesta nekje poči, se ne vrže dve lopati asfalta in zahodi ampak konkretno odreže po celi širini in konkretno povalja. To pa je že misija nemogoče za naše komunalce/cestarje. Pa ko se flika, se ne nameče preveč asfalta, da se naredi cel hribček. To je pri nas klasična navada. Od Klopinjskega jezera pa do Železne Kaplje je polno flikanj. Nikoli pa avto ne skače. Le zakaj oni tam zgoraj to znajo?
aichi26.08.2026 12:26
To, da imaš pri nas 5x pretanek tampon in seveda tudi mikro debelino asfalta, je že stara pesem, zato pa potem AC vsaki dve leti popravljajo.
rovokopac26.08.2026 12:27
@Makaronarr: sva istih misli.
aichi26.08.2026 12:29
@makaronar, pojdi si pogledat Asfinagove sanacije čez Kačberg... So v rangu Darsa.
Bacc026.08.2026 15:13
@aichi tisto večno gradbišče pri Spittalu je samo nam najbližje... sicer pa se vozi že vsaj zadnjih 25 let vsepovsod po Avstriji po gradbiščih. Če že par let nekje nič ne obnavljajo pa nabijejo vsaj Lärmschutz.
BP_11.0726.08.2026 15:59
Nek Asfinagovec mi je enkrat razložil, da imajo v lasti in upravljanju cirka 6000 kilometrov avtocest in hitrih cest. Ko cesto zgradijo, mora gradbinec garantirat 20 let uporabe brez večjih posegov, kar pomeni, da morajo letno obnovit 300 km cest, da v dvajsetih letih obnovijo celotno omrežje. V praksi pa to pomeni, da sem jaz, ki se vozim že 15 let po njihovi A9 gor in dol, doživel v teh 15-ih letih skupno kvečjemu eno leto skupnega obdobja brez del na cesti. Zaahteve, jih mora upoštevat gradbinec, so tako zaj****e, da lahko k izvajanju pristopijo samo največji in najboljši (Porr, Swietelsky, Strabag), ne pa tako kot pri nas, ko lahko vsak Jugovički s.p. z lopato in poštnim nabiralnikom zeza in izsiljuje na razpisu....
Robi326.08.2026 17:04
Na razpisih sodelujejo samo “uveljavljene” slovenske firme.Te pa potem najemajo podizvajalce z delovno silo s področij jużno od nas.Sicer pa: menda ja ne pričakujete, da bodo ta dela opravljali kleni Slovenci?Ali pa da podobna dela na avstrijskih cestah opravljajo Avstrijci?
© Copyright 1999-2026 Avtomanija